Projekt most

Logotip projekta Most med temo in svetloboLogotip projekta Most med temo in svetlobo

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica in Ljudska univerza Nova Gorica sta v okviru projekta Most med temo in svetlobo organizirala dvodnevno izobraževalno-izkustveno delavnico o specifičnih potrebah in pravilnem pristopu do osebe z okvaro vida. Delavnici sta bili namenjeni tako pedagoškim in svetovalnim delavcem različnih izobraževalnij institucij kot tudi prostovoljcem in ostalim, ki prihajajo v stik s slepimi in slabovidnimi osebami.

Udeleženci na delavnici v okviru projekta Most med temo in svetloboUdeleženci na delavnici v okviru projekta Most med temo in svetlobo

Delavnici je vodila priznana tiflopedagoginja Mirjana Hafnar, ki ima dolgoletne izkušnje pri delu s slepimi in slabovidnimi otroci in odraslimi. Udeleženci so preko teoretičnega dela o slepoti in slabovidnosti, simulacij različnih okvar vida ter pravilih komuniciranja in spremljanja pridobili osebno izkušnjo o svetu slepote in slabovidnosti.

Vabilo za strokovne delavce Vabilo za prostovoljce

 

Projekt MOST

Avtor: Martina Kodelja
Vir: Ljudska univerza Nova Gorica

Edina tema, ki obstaja, je neznanje.Tako se glasi sporočilo projekta MOST med temo in svetlobo, v okviru katerega se je v sredo odvila strokovna konferenca, namenjena ranljivejšim skupinam in širši polnočutni javnosti, ki se v vsakdanjem življenju srečuje z ljudmi s posebnimi potrebami. »Da bi lažje zaživeli in bi lahko živeli med nami«, je uvodoma povedala direktorica LUNG-a in vodja projekta Nada Uršič Debeljak. »Če hočemo pomagati, se moramo najprej sami bolj odpreti, izobraziti, integrirati, konec koncev pogledati na svet drugače«, je dejala. In na tokratni strokovni konferenci je bila prisotnim ta možnost ponujena. Še več: sprejeli so jo tako predstavniki institucij in različnih organizacij, zaposleni, uslužbenci, ki so sedeli v občinstvu, kot tudi člani treh društev, ki so se predstavila. LUNG orje ledino na tem področju. Prvi v Sloveniji so združili društva na takšen – nekoliko poseben način. Tako se je predstavilo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica, Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske in Društvo paraplegikov Severne Primorske. Obojestransko zadovoljstvo je bilo doseženo. Člani društev so podali svoje osebne izkušnje v zvezi z invalidnostjo, izpostavili težave, s katerimi se srečujejo, in opozorili na pomembnost tovrstnih izobraževanj.

Da gre pravzaprav za nujno potrebno vseživljenjsko izobraževanje, je v svojem strokovnem prispevku opozorila tiflopedagoginja Mirjana Hafnar. Izpostavila je učenje in nenehni osebnostni razvoj kot nujno dejavnost za uspešno in zadovoljno življenje. Opozorila je na ljudi s posebnimi potrebami, ki imajo enake želje in potrebe kot polnočutno prebivalstvo, le da zaradi okvarjenega čutila sluha, vida ali gibalnega aparata živijo nekoliko drugače. Okvara vpliva na njihove načine učenja, spoznavanja ter način in hitrost izvajanja posameznih dejavnosti. Prav zato potrebujejo za doseganje enakih življenjskih ciljev drugačne komunikacijske tehnike. Zaradi njihove drugačne percepcije, komunikacije, mobilnosti in difuzne razpršenosti po regiji so socialno izolirani in na nek način izključeni iz družbenega življenja. Pogosto zaradi nepoznavanja njihovih potreb v kontaktih s prebivalci naletijo na neprijetne izkušnje, kar odpira vedno nove stiske in motivira vzorce umika. Srečevanje s stereotipnim mišljenjem, z zaščitniškim oziroma pomilovalnim odnosom okolja osebe s posebnimi potrebami pogosto socialno izolira.

In prav na to sta opozorila tudi predstavnika društva slepih in slabovidnih Marko Mikulin in Metoda Likar, ki se s temi težavami nemalokrat srečujeta, vendar jih uspešno premagujeta. Ni vedno enostavno, ni pa tudi tako zelo hudo, sta prepričana. Marko se je prvič s tovrstnim izobraževanjem srečal prav na LUNG-u in prav udeležba na delavnicah – tematskem sklopu „Čuti“, mu je pokazala pot iz teme v svetlobo. »Če želiš, zmoreš«, je bila optimistična tudi Metoda.  

Velik optimizem, ki je potreben na poti skozi vsakdan, je izpostavil tudi Ivan Mahne, član Društva paraplegikov Severne Primorske. »To je prvič, da smo se predstavili tako veliki skupini ljudi, super je, da nas ljudje začutijo, da se zavedajo, da smo med njimi. Največja težava, s katero se srečujejo paraplegiki, so arhitektonske ovire, dostopnost do javnih ustanov, trgovin in ostalega. Nedopustno pa je predvsem to, da so največkrat parkirna mesta, namenjena invalidom, zaparkirana«, je povedal.  
Kaj pomeni izguba sluha, o praktičnih vidikih gluhote in o pravici do tolmača sta opozorila predstavnika gluhih in naglušnih Marko Štanta in Sonja Trampuž.  

Vsa tri društva so se predstavila tudi na poligonih, ki so jih pripravili v učilnicah na LUNG-u in ki so omogočili, da so prisotni pogledali na svet skozi oči ljudi s posebnimi potrebami. Skratka doživeti je bilo mogoče izkušnjo, ki omogoča širši pogled na svet, prinese nova spoznanja, izboljša in utrdi sočloveka ter končno omogoči tudi osebnostno rast.  

Kot odličen predavatelj se je tudi tokrat izkazal psihoterapevt in psiholog Bogdan Žorž, ki je opozoril na krhek most med temo in svetlobo. »Nenehno ga je treba obnavljati, predvsem da ohranja vitalnost. To ni nekaj, kar bi zgradili, to je živa stvar, ki kliče po vseživljenjskem izobraževanju«, je prepričan. »To je naloga ljudi s posebnimi potrebami, ki morajo postati soustvarjalni členi te družbe, za to morajo tudi sami nekaj narediti in nas, tiste z vsemi čuti, o marsičem podučiti, sicer jih spregledamo, preslišimo in ne opazimo«. Kar je bilo skozi skeče, ki so jih pripravili dijaki Umetniške gimnazije Nova Gorica lepo prikazano. Na drugi strani pa moramo tudi ostali, polnočuteči, spreminjati svojo miselnost, se naučiti spreminjat odnos. Eni in drugi moramo na tem področju nenehno delati in se truditi. Uvajanje vseživljenjskega učenja je osnovna civilizacijska dolžnost vsake kulturne družbe in obenem tudi modra naložba družbe iz ekonomskega vidika – zmanjšuje se problematika na področju telesnega in duševnega zdravja zaradi posledic socialne izključenosti.

In prav LUNG se te „dolžnosti“ zaveda, kar se kaže skozi dolgoletne aktivnosti in izkušnje pri izvajanju vseživljenjskega učenja tudi pri ranljivih ciljnih skupinah. Začetki so se pisali že leta 2006, od takrat dalje vsako leto, celo večkrat letno pripravljajo tematske sklope, delavnice, predavanja in vse ostalo, kar pozornost usmerja tudi tem skupinam. Bili so celo prvi, ki so v goriškem prostoru začeli z aktivnim vključevanjem v različne oblike vseživljenjskega učenja vse ranljive skupine. Takšno sodelovanje je v tem prostoru edinstven primer, ki je lahko zgled tudi za ostale izobraževalne organizacije. Pomembno vlogo pri izvajanju teh dejavnosti pa imajo tudi občine soustanoviteljice LUNG-a, ki so projekt podprle.  

Vodja projekta, ki ga poleg LUNG-a izvaja tudi Svetovalno središče ISIO Nova Gorica, Nada Uršič Debeljak je povedala, da želijo skozi projekt osvestiti javnost, da bo lažje opazila prisotnost ranljivih posameznikov v družbi in njihovih problemov. »Opozoriti želimo na svet teme, tišine in zmanjšane gibljivosti, da bi lažje razumeli in ponudili pomoč osebam s posebnimi potrebami, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju.«  

Odprimo oči, napnimo ušesa, premaknimo se.

Povezave:
Galerija fotografij s konference (avtor: LUNG Nova Gorica)

nazaj